sobota, 17. januar 2009

Dragi moj Ork,

srce se mi trga, ko to pišem in solze mi lijejo po licih, medtem ko brskam po spominih in jih poskušam pretopiti v besede. Več kot sedemnajst let si prenašal moje kaprice, z menoj ležal na travi in štel metulje, lovil kobilice in me imel rad ne glede na vse. Ob tebi sem se učila brati, zaupati, skrbeti, imeti rada. Moj mali Orko, bil si popoln pes in nikoli te ne bom pozabila. Upam, da je tam, kjer si, veliko piškotov in da te nekdo neprestano čoha za ušesi. Vedno boš v mojem srčku. Počivaj v miru. Rada te imam.

Tvoja Anja

1 komentarji:

Anonimni pravi ...

zal mi je...