Vso poletje so se na veliko promovirali takoimenovani Crocs, gumijasti luknjasti na bruhanje silujoči natikači in največja žalost je bila to, da so jih ljudje celo zelo na veliko kupovali. Kakšen človek moraš biti, da ti je všeč to čudo, ne vem. Kakšen človek moraš biti, da to gumijasto čudo kupiš, tudi ne vem. In to še ni vse. Dobil si jih lahko v veliko barvah, od driskaste rjave do kričeče oranžne z vsemi vmesnimi rumenimi, rozastimi, zelenimi in vijoličnimi.
In če človek že kupi to nesramno neokusno grdo čudo, zakaj ga vsaj ne kupi v barvi, ki bo pristajala ostalemu stajlingu?
Neee, nikakor ne. Če nosiš moder jeans, belo srajco in črne nogavice, kupiš Crocse vijolične barve. Če nosiš belo zdravniško uniformo, kupiš Crocse rumene barve. In če si oblečen v zelen kombinezon, imaš na sebi, kajkopak, rozaste Crocse.
No ja, in ko že misliš, da boš imel pozimi mir pred temi (ne, ne morem jih imenovati "čevlji") gumijastimi sandali, te kmalu kruta resnica zbudi iz tvojih nedolžnih misli.
Crocsi očitno niso bili poletna muha, ampak nameravajo ostati. In to tako, da sedaj niso več Crocsi, ampak Crocsi, ki imajo notranjo stran oblečeno v ovčjo volno in so, vsaj tako piše na jumbo plakatih, ki jih promovirajo, zimska obutev. Zimska obutev!
Za vas ne vem, ampak moja zimska obutev so do kolen visoki debeli nepremočljivi škornji in še zdaleč ne luknjasti gumijasti sandali z volno, groznih barv in še bolj groznega izgleda.
Aha, pa še tale informacija. To dva evra vredno grdo gumijasto čudo, primerno kvečjemu za teptanje krtovih lukenj, lahko kupite za 49,95€ .
To je 12 starih Prešernov!
vir vseh slik v tej objavi: internet
sreda, 26. december 2007
Zločin nad obutvijo
Avtor
Anja
6
komentarji
torek, 25. december 2007
nedelja, 23. december 2007
Uničen božič?
Resnično ne razumem, kako se lahko toliko ljudi pritožuje, da božič ni več to, kar je bil in da je povsem uničen. Moj božič je še vedno takšen, kot je bil pred leti, ko sem bila še otrok. Božična večerja, zbrana družina, pogovori in toplina. Brez polnočnic, brez jaslic, brez razmišljanj o veri, brez pogovorov o jezusu. Okrašena smrečica, darila pod njo in sladko pričakovanje. Mir. Toplina. To, kar je božič bil in to, kar vedno bo. To kar naj bi povsod bil.
Kdaj je že bilo nakupovanje slabo?
In kdaj misel na svoje ljubljene in majhne sladke pozornosti za njih?
Kdaj je bilo slabo zavijanje daril in poslušanje božičnih pesmi?
Kdaj je bilo neprijetno pisanje voščilnic?
Razmišljanje o tem, kaj se bo jedlo za večerjo in nestrpno pričakovanje svojih ljubljenih?
Kdaj so bili slabi dolgi pogovori in preživljanje kvalitetnega časa z vso družino?
Božič ni uničen. Božič je le prirejen. Danes ni več samo verski praznik, pač pa praznik družine. Nečesa najbolj svetega in najbolj čudovitega na tem svetu. Nečesa iskrenega, resničnega, pomembnega. Nezavajujočega. Neškodljivega. Nevsiljivega. Nezlaganega.
Tako kot bi moral biti že od vsega začetka.
Božič je praznik družine. In sicer praznik vseh družin. Velikih ali malih, vernih ali nevernih, mestnih ali podeželskih, belih, črnih, rumenih, vseh!
Najlepše pa je to, da ga lahko vsaka družina praznuje tako, kot si ga želi.
In ne tako, kot narekuje nekdo ali nekaj drugega.
Avtor
Anja
0
komentarji
Mmmm kolaček
Že beseda "kolaček" zveni mamljivo in okusno, ko pa na embalaži zagledaš še mamljivo sliko, kjer čokoladna sredica kar lije iz kolačka in je le-ta naokoli in naokoli oblit s čokolado, se vdaš in ga kupiš. Kupiš ga, ker te sličica prepriča, da je kolaček okusen in da je dovolj velik za vso družino.
Mmmm... njaaaaami.In ko ga imaš končno doma in ko končno napoči "kolaček time", ga v veselem pričakovanju odpreš in pričakuješ...
preveč.Iz škatle potegneš za pasji drek veliko čudo in kristalno jasno ti postane, da se boš moral ali stepsti z vso družino, da bi imel kaj od kolačka ali pa pristati na "fair-play" deljenje in boš v usta slastni kolaček nesel največ enkrat.
In dobro, tudi na kompromise pristaneš, samo da že enkrat okusiš to slastno zadevico.
A kmalu spoznaš, da ne samo da je kolaček tako majhen, da bi v embalažo, ki te je prepričala k nakupu, stlačil najmanj štiri od njih, tudi okusa je prav tako "majhnega" kakor videza.
Čokoladna sredica?
Čokoladni obliv?
Pregrešno dobro testo?
Think again.
Looks like shit, tastes like shit.Stari ljudje so že vedeli, kaj govorijo, ko so rekli, da nikar ne kupujte mačka v žaklju.
Žalostno, da moramo v naši oh in sploh civilizirani družbi početi ravno to.
Padati na nategovalnice in ja, kupovati mačke v žaklju.
Kupljeni kolački me več ne bodo videli.
Ostajam pri preverjeni in najboljši različici kolačkov - domači babičin, z ekstra velikim čokoladnim delom, začinjenim z ljubeznijo in dodano toplino, ki jo premorejo samo babice. In vse to čisto in samo zame.
Avtor
Anja
5
komentarji
petek, 21. december 2007
Kaprice, kaprice
Vsakdo ima svoje kaprice. Brez njih pač ne gre. Zaznamujejo te in se te držijo tako dolgo, kolikor le lahko. Veliko kapric ostane s teboj skozi vsa leta, druge so stvar obdobja in imajo rok trajanja. Kakorkoli, tu je nekaj mojih:
1) ne prenesem paradižnika; ne morem ga videti, ne morem se ga dotakniti in z njim ne morem ničesar drugega
2) obožujem čokolado; ob njej imam najraje mleko, ki mora biti ravnokar iz hladilnika in natočeno v velik steklen kozarec
3) pajki me živcirajo
4) čeprav sem pri šolskih zdravnicah in drugih večkrat poslušala izjave kot so "prazna vreča ne stoji pokonci" in "joj, kako si suha", se mi pravzaprav moja suhost dopade in še bolj se mi dopade dejstvo, da mi za njo ni potrebno storiti ničesar
5) še vedno verjamem, da moj oče ni navaden oče, ampak superoče in da morda ponoči leti iz planeta na planet in rešuje svet
6) ko sem bila še deklica, sem si strašno želela konja s krili, takšnega tapravega iz mesa in krvi
7) verjamem v prince in princese in pravljice s srečnim koncem
8) najljubša zvrst glasbe? r&b
9) ko se mi določena pesem zelo dopade, sem jo zmožna poslušati do onemoglosti, preprosto jo dam na replay in jo poslušam over and over again
10) moja mami je moja najboljša prijateljica
11) potihem zavidam mačjim razvajencem
12) ne jem sendvičev, ki jih napravi nekdo drug
13) zaljubljena sem v Pariz
14) kar je vodnega, jem samo ribe; ne jem lignjev, hobotnic, školjk in vsega ostalega
15) riž? basmati
16) krompir? Kakršenkoli. Kjerkoli.
17) v povprečju pojem polovico pice, ne glede na to kako velika je. Če ne gre, pač ne gre.
18) obožujem nenavadne nogavice, pa čeprav ne pašejo k ostalem "outfitu"
19) kavarne ocenjujem po tem, koliko spenjenega mleka naredijo, ko mi napravijo kakav
20) slaščica? črni gozdiček
21) pri pici nikoli ne eksperimentiram, vedno jem enako
22) moja šibka točka so lepi čevlji. Škornji. Gležnarji. Sandali.
23) meso? Damn yes!
24) parfum? Escada, vsako poletje v svojo zbirko dodam novo najnovejšo stekleničko.
25) francosko solato jem samo in le, če jo pripravi moja mami
... dopolnjujem po potrebi :)
Avtor
Anja
6
komentarji
ponedeljek, 17. december 2007
Dragi moj bratec,
čeprav sva si v najinih otroških letih neštetokrat skočila v lase in si nagajala kolikor sva le lahko, te ne bi zamenjala za nič na svetu.
Najini sprehodi z Orkom ob prvem snegu, najino potepanje po lasvegaških hotelih, ko je imel oče službene opravke, trpljenje ob prvih zavojih z deskama
in nepopisna uživancija pri vseh naslednjih, lumparije pri starih starših, dolgočasno sedenje pri nemščini in mučno razgibavanje pri atletiki.
Niti ni tako malo stvari, ki sva jih dala skozi.
Ti si bil vedno tisti, ki mi ni ničesar očital.
Ki si, čeprav tega ne bi za nič na svetu pokazal, skrbel za mene in pazil name.
In me branil pred svetom.
Mi dal zadnji košček moje najljubše čokolade, čeprav nisi vedel, da ji je že davno potekel rok.
In če zelo dobro pomislim, sem ti v najstniških letih celo zrihtala "zmenek" s tvojo bodočo veliko ljubeznijo. Ha ha!
Velikokrat sva drug drugega zatožila staršem. Ampak še večkrat sva si, sploh pri takih pomembnih stvareh, znala kriti hrbet.
To je to. Rada bi ti sporočila, da sem srečna, ker si moj starejši brat, da te imam rada in da ti želim vse najboljše za tvoj rojstni dan.
Z zamudo, ampak iz srca.
Uživaj!
Avtor
Anja
0
komentarji
nedelja, 16. december 2007
It's perfect.
Rada imam december, sploh čas okoli božiča. Vsi ti doma narejeni piškoti, iskrene misli, sneg in bitke s snežnimi kepami, sprehajanje po ravnokar zapadli odeji in seveda deskanje po celem snegu. Mraz zunaj in toplota doma, vroč čaj z vonjem cimeta in objemi bližnjih. Pisanje voščilnic, raznobarvne migatajoče lučke, okraševanje smrečice, lepe želje, spomini na preteklost in načrti za prihodnost. Spokojnost in mir.
Da bi bilo celo leto takšno.
Naj ne neha snežiti.
Popolno je.
Avtor
Anja
2
komentarji
petek, 07. december 2007
Mami

Draga moja zlata mami,
želim ti vse najboljše in najlepše za tvoj rojstni dan.
Hvala, ker me poslušaš. Me podpiraš. Mi nudiš oporo. Mi svetuješ. Mi privoščiš najboljše. Verjameš vame. Me stisneš v topel objem. In si vedno tu, ko te potrebujem.
Rada te imam:*
Avtor
Anja
2
komentarji
High heels
Kot vsak večer pred odhodom na party, sem se tudi včeraj spraševala ali naj obujem tiste čudovite lakaste gležnarje z visoooko peto ali raje udobne športno-elegantne čeveljce brez pete.
Do včeraj je bila izbira jasna -nizka petka, več zabave, manj bolečin in ples vso noč. Tokrat pa sem se odločila za spremembo in tako so moje podplate krasile visokopetne lepotičke. Jackpot! Ne zanikam, da še danes čutim bolečino v podplatih, niti ne tega, da sem po štirih urah neprestanega plesanja z zadnjimi močmi pricapala do stanovanja in mi ta podvig brez fantove pomoči najbrž sploh ne bi uspel. Vse priznam! Ko sem se vračala v stanovanje, sem se obtoževala mazohističnih nagnjenj in najbrž petk ne bom pogledala naslednja dva meseca. Ampak vsemu temu navkljub... bilo je vredno. High heels makes you feel sexy. In če plešeš za spoznanje manj, piješ čisto malo manj, migaš manj in je večer nasploh manj udobno orientiran, še vseeno se zabavaš bolj. Well... there is only one problem. Petke moraš obvladati. Ti njih in ne one tebe. High heels are so damn sexy.
Nikoli več brez njih.
No, ja.. začnem čez kakšen mesec. Ali dva. Toliko, da se podplati odpočijejo in da jaz malce pozabim na prestane bolečine :)
vir slike: internet
Avtor
Anja
6
komentarji
Rdeča
Rdeča barva je posebna barva. Je barva ljubezni, krvi, pozornosti in dinamičnosti. Rdeča odseva nevarnost in temperament.
Marsikdo rad nosi rdečo.
Predvsem marsikatera.
Ampak nobena, nobena ne zna in ne zmore nositi rdeče kot jo nosi črnolaska.
vir slike: internet
Avtor
Anja
4
komentarji
sreda, 05. december 2007
Raindrops keep fallin' on my head
But that doesn't mean my eyes will soon be turnin' red
Cryin's not for me
'Cause I'm never gonna stop the rain by complainin'
Nothin's worryin' me
Avtor
Anja
0
komentarji
nedelja, 02. december 2007
sobota, 01. december 2007
Welcome
Dobrodošel december!
Poseben čas v letu.
Moj december.
this is my time of the year
this is my december
this is all so clear"
Avtor
Anja
0
komentarji





